Novice

Potrebujemo smernice za urejanje krajine

V zaledju Ljutomersko – ormoških goric in izjemne krajine Jeruzalema je 23. marca potekala že tretja tematska delavnica projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine. V sejni sobi občine Ljutomer se je pogovora udeležila doslej največja skupina vabljenih udeležencev, ki so zavzeto razpravljali o razmerah v urejanju krajine s katerimi se soočajo kot predstavniki ministrstev, državnih strokovnih služb s področja okolja, prostora, kulture in kmetijstva, regionalnih sektorskih strokovnih služb s področja kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, regionalnih razvojnih agencij, občin, sodelavci krajinskega parka in prostorski načrtovalci. Povzetek razprave je že objavljen med drugimi rezultati projekta.

V tokratni razpravi je posebej močno odmevalo sporočilo o tem, kako hitro in nezadržno se spreminja kulturna krajina Jeruzalema, kako obnove vinogradov samo še deloma sledijo tradicionalni kulturi saditve v terasah in kako se uveljavlja intenzivnejša saditev po padnicah, kako ureditve s 1300 trsi na hektar nadomeščajo nove z do 5000 trsi na hektar ter, kako ob tem nihče pridelovalcem ne daje napotkov glede ohranjanja kulturne pestrosti krajine, saditve posamičnih dreves ob vinogradniških cestah in ohranjanja naravne zarasti v grapah in dolinah. V razpravi smo izvedeli, da posamezni občinski prostorski načrti taka določila glede prenove vinogradniških območij celo vključujejo, ne pa vsi ter da v resnici tudi ni zares jasno, ali se ta pravila tudi spoštuje in kdo sploh skrbi za to, da bi se spoštovala. Udeleženci so se strinjali, da bi bilo treba tovrstna določila predstaviti lastnikom, tudi novim kupcem vinogradov in poskrbeti za njihovo uresničevanje.