Predstavitev projekta »Načrtovanje, varstvo in upravljanje krajin« članom Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS)

V četrtek, 24. januarja 2019, smo v sklopu Praktikuma, ki je namenjen izmenjavi izkušenj pri pripravi strokovnih gradiv in aktov s področja prostorskega načrtovanja, krajinske arhitekture in varstva naravnih virov, narave in kulturne dediščine; izvajalci projekta »Varstvo in razvoj krajine« članom DKAS predstavili projekt ter jih povabili k razpravi.

Poskušali smo odgovoriti na ključno vprašanje, zakaj sploh potrebujemo Krajinsko politiko Slovenije, ki bo predstavljala izhodišča za pripravo Krajinske strategije in s tem pripravljen akcijski načrt s pripadajočimi ukrepi. Podrobnejšo analizo stanja ter pojasnitve razlogov si lahko preberete v študijah: http://www.krajinskapolitika.si/strokovna-gradiva/

Razlogov zakaj potrebujemo Krajinsko politiko Slovenije je precej, izpostavljamo sledeče:

• ker smo se s podpisom Evropske konvencije o krajini zavezali k uresničevanju celovitega varstva, načrtovanja in upravljanja krajine;
• ker lahko tako prispevamo k uresničevanju Agende za trajnostni razvoj (2030);
• ker lahko prepreči nadaljnje razvrednotenje krajine, ohrani njeno prepoznavnost, privlačnost, potenciale ter kakovost bivanja;
• ker lahko poveča učinkovitost sistemskih prizadevanj za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine;
• ker lahko zagotovi, da bo krajina ostala pomembna sestavina družbene identitete in gonilo razvoja;
• ker zagotovi, da je krajina bolj ustrezno vključena v resorne programe;
• ker omogoča učinkovito povezovanje z razvojnim načrtovanjem in zakonodajnimi rešitvami;
• ker zagotovi boljšo kakovost in dostopnost informacij o stanju in pogojih upravljanja (prvi korak: krajinskapolitika.si);
• ker zagotovi osnovo za promocijo celovitega varstva ni razvoja krajine in razvoj stroke
• ….

Kot potrditev zgoraj navedenim trditvam bomo s pomočjo primerov, ki jih najdemo v domačem okolju, zavarovanih območjih, na podeželju, mestih, gorah, morju, planotah …, na plastovit način dokazali, da so slovenske krajine v nezavidljive položaju. Izjemna pestrost biodiverzitete, ekosistemov in krajin namreč predstavlja pomemben in v zadnjem obdobju netrajnostno izkoriščan razvojni vir.

Povabljeni k posredovanju primerov s prostora npr. raznobarvni fasadni ovoji, atipične gradnje na podeželju, goloseki, izsuševanja mokrišč, izpraznjeni, nefunkcionalni prostori, sprememb rabe tal, vplivi sekundarnih bivališč na delovanje kraja ipd. Vaše predloge zbiramo elektronski naslov: slovenija@cipra.org .