Novice

Skupnost naj odloča o razvoju in urejanju krajine - izkušnje s Solčavskega

Velika večina udeležencev zadnje, četrte delavnice, ki je potekala Solčavi, je bila kmetov –  spodbodel jih je namreč naslov “krajina je od nas vseh” in še vedno žgoč spomin na družbeno lastnino.

Solčavsko odlikuje dolga tradicija kmetovanja in močna lokalna identiteta ter skupnost, kar se kaže v kakovosti krajine. Skupnost je že v začetku 90. let prepoznala izzive, ki jih prinaša neusmerjen turistični obisk ter pomanjkanje načrtovanja krajine, zato so tudi zavrnili gradnjo apartmajskega naselja ob vstopu v Logarsko dolino, vzpostavili Krajinski park Logarska dolina ter začeli z usmerjanjem turističnega obiska. Kljub temu so na delavnici ko eno izmed odprtih nalog navedli še vedno nesprejeto strategijo razvoja turizma.

Danes se soočajo tudi z izzivi na področju demografije (odseljevanje prebivalstva), zagotavljanja dostopnosti storitev, upravljanja gozdnih površin v luči vedno pogostejših ujm in podnebnih sprememb ter prometnimi obremenitvami.

Udeleženci so na delavnici izrazili nezadovoljstvo nad sodelovanjem z različnimi strokami, ki delujejo na področju urejanja, načrtovanja in varstva krajine ter prostora – prebivalci so namreč krajino ohranili zaradi svojega spoštljivega odnosa do nje, ne zunanjega pritiska služb ali pravil, zato bi si želeli, da bi se glas lastnikov bolj upošteval. Moti jih npr. dolgo sprejemanje prostorskih načrtov, spreminjanje GERKOV brez obveščanja lastnikov, neupoštevanje lokalnih specifik gospodarjenja gorskih kmetij pri ukrepih kmetijske politike …

Ideja krajinske politike se jim je sicer zdela zanimiva, vendar so izrazili upravičen zadržek do nje, če bi bila oblikovana zgolj kot niz dodatnih projektno-programskih ukrepov. Alpski prostor je v luči sodobnih izzivov izjemno ranljiv , tako v smislu demografije kot  prilaganja na podnebne spremembe. Udeleženci so poudarili, da mora krajinska politika naslavljati raznolikost krajinskih tipov in s tem povezanih ukrepov, predvsem pa mora zagotoviti stabilno okolje za gospodarjenje kmetij z omejitvenimi dejavniki ter dobro obveščenost in vključenost lastnikov in prebivalcev pri sprejemanju odločitev o nadaljnji rabi prostora.

Varstvo krajine je za domačine vrednota in cilj njihovih prizadevanj, želijo pa si, da bi jo mladim tudi sistemsko privzgajali (predlagali so v okviru državljanske vzgoje v šolah).

Udeleženci so poudarili, da za učinkovito upravljanje krajine niso ključnega pomena državne finančne spodbude lastnikom, temveč takšna državna politika, ki jim bo omogočala učinkovito (ekonomsko vzdržno), neodvisno, trajnostno gospodarjenje. Država naj kot dober gospodar skrbi za področja, ki so že v njeni pristojnosti in finančno okrepi (podeželske) občine, da bodo lažje izvajale naloge v svoji pristojnosti, tako pa omogoči tudi višjo kakovost bivanja, gospodarski razvoj, kakovostnejše upravljanje s krajino ter posledično pozitivno demografsko sliko območij.

Udeležencem se najlepše zahvaljujemo, da so z nami delili svoja vrednote, prepričanja in izkušnje!

Ljudje - temelj krajinske politike