Sporočilo za medije: Turizem temelji na kakovostno urejani in načrtovani krajini

Turistični sektor visoko izpostavlja vrednost slovenske krajine. Dejavnost ustvari kar 13 % slovenskega BDP-ja, z mnogoterimi učinki na krajino in prebivalstvo prinaša razvojne izzive in tudi priložnosti za varstvo in upravljanje prostorskih vrednot in zagotavljanje kakovosti bivanja. Pomembno je, da turistični sektor razume, da je krajina kompleksen razvojni vir, ne zgolj kulisa za izvajanje gospodarske dejavnosti.

Krajina nastaja v soodvisnosti od človeka, ki z njo gospodari, poleg tega krajinske prvine vršijo vrsto ekosistemskih storitev in imajo tudi poseben kulturni pomen za posameznika in družbo, zato je potrebno krajino obravnavati kot pomemben skupen razvojni vir. V preteklem letu smo v okviru projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine s pomočjo strokovnjakov, predstavnikov države, študentov in širše zainteresirane javnosti obravnavali stanje na področju varstva, razvoja in upravljanja slovenske krajine. Navkljub raznolikosti vključenih sogovornikov so zaključki enotni – šibka povezanost resorjev, odsotnost dialoga med lokalno in državno ravnjo, pomanjkanje družbenega dogovora o vrednotah in razvoju se kažejo v postopnem zmanjševanju razvojne vrednosti slovenske krajine.

Turizem lahko razumemo tudi kot sooblikovalca narodne identitete: poleg zagotavljanja ekonomskih koristi ustvarja podlago za ohranjanje pomembnih sestavin krajine, zato mora ustvarjati zavedanje o pomembnosti varstva in razvoja krajine za skupnost in posameznika, skrbeti za javno zdravje, medsebojno razumevanje kultur, za utrjevanje lokalnih identitet. V tem duhu je več kot upravičen tudi razmislek o tem, kako lahko turistična dejavnost vrača del koristi, ki jih zajema iz krajine nazaj v urejanje slovenske krajine in jo s tem pomaga varovati, razvijati in upravljati z mislijo na prebivalce in obiskovalce. Spodbujeni z glasovi  sogovornikov, ki delujejo na področju turizma, kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter tudi z glasovi lastnikov zemljišč in lokalnih prebivalcev zato predlagamo:

• vključevanje nosilcev izvajanja turistične dejavnost v načrtovanje lokalnega razvoja;
• oblikovanje ukrepov za celostno (krajinsko) načrtovanje turističnega razvoja v prostoru in za obvladovanje vplivov na krajino, okolje in družbo;
• prenos znanja in sredstev za celovito in odgovorno vodenje razvoja turistične dejavnosti v lokalnem okolju;
• vračanje dela zaslužka od izvajanja turistične dejavnosti v lokalno krajino in okolje preko ukrepov in sredstev za izboljšanje učinkov upravljanja krajine, za razvoj znanja in za delo medresorskih razvojnih pisarn.

Navedene predloge smo vključili tudi v Izhodišča za oblikovanje krajinske politike. K oblikovanju in izvajanju Krajinske politike Slovenije nas zavezuje Evropska konvencija o krajini. Orodja krajinske politike zagotavljajo skladen in celosten razvoj krajine, obvladovanje kakovosti krajin ter zagotavljanje kakovosti bivanja. Rešitve smo oblikovali na medresorski fokusni skupini, tematskih delavnicah ter aktivnostih s širšo javnostjo. V zaključni fazi projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike bo organizirana tudi konferenca: Vse krajine štejejo! K večji kakovosti bivanja s krajinsko politiko, ki bo potekala 10. 10. 2019 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.