V Tivoliju razstava zavarovanih območij Dinaridov

Na razstavi: Narava nas povezuje – parki Dinaridov  v Ljubljanskem Jakopičevem sprehajališču, ki bo na ogled še do 14. 1. 2019, se preko fotografij naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti predstavljajo parki oziroma zavarovana območja s področja Dinaridov. Naslov razstave »Narava nas povezuje – Parki Dinaridov« opominja na povezanost elementov naravne in kulturne dediščine v za dinarski svet značilni krajini in tudi na to, da narava ne pozna administrativnih meja.

Mrežo Parki Dinaridov sestavlja 90 zavarovanih območij v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, na Kosovem, v Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Na razstavi sodelujejo člani Skupnosti naravnih parkov Slovenije, ki je nastala 2011 ter danes združuje kar štirinajst upravljavcev zavarovanih območij slovenske narave.  Zavarovana območja narave v Sloveniji segajo na kar 13 % slovenskega ozemlja in sicer imamo en narodni park, tri regijske parke, 46 krajinskih parkov, 56 naravnih rezervatov ter preko 1100 naravnih spomenikov. To so območja,  kjer želimo ohranjati naravne vrednote, biotsko pestrost ter kakovostno krajino. Poleg tega se v Sloveniji nahajata tudi 2 geoparka, nekaj botaničnih vrtovi ter 144 spomenikov oblikovane narave (Skupnost naravnih parkov Slovenije, 2018).

Razglasitev varstvenega režima je le eno izmed orodij s katerim lahko zagotavljamo kakovost krajine, ni pa edino. Pogosto se pozablja na vlogo upravljanja zavarovanih območij, ki zaradi pomanjkanja sredstev in drugih vzrokov pogosto izostaja, ali pa ni dovolj celovito, in zavarovana območja s tem izgubljajo tako krajinsko pestrost kot družbeno živost. Ključno je zato celovito prostorsko načrtovanje razvoja, ki lahko omogoči vzdržen razvoj tako zavarovanih območij kot ostalega prostora. Sami varstveni režim so lahko tudi problematični, ker onemogočajo optimizacijski proces načrtovanja prostorskega razvoja na teh območjih ter ustvarjajo povečane razvojne pritiske na preostala, nezavarovana območja.  S Krajinsko politiko Slovenije lahko omogočimo učinkovitejše in celostno načrtovanje razvoja v prostoru ter izboljšamo medresorsko sodelovanje pri zagotavljanju finančnih in drugih ukrepov za celovito upravljanje zavarovanih območij.