Novice

Vodilne misli projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike

  • Krajinsko politiko Slovenije razumemo kot sistemski okvir za delovanje družbe na področju urejanja krajine, ki je oblikovan na podlagi družbenega soglasja o  sistemu vrednot,  o ciljih razvoja ter o načinih delovanja na področju varstva, načrtovanja in upravljanja krajine.
  • Koncept krajinske politike Slovenije je izdelan na osnovi analize razmer v Sloveniji in tujih primerov krajinskih politik in sodelovanja številnih udeležencev medresorskih in tematskih delavnic ter delavnic za širšo javnost.
  • Analiza sistema načrtovanja, varstva in upravljanja krajine je pokazala, da sistem ni celovit in, da zaradi šibkega sodelovanja udeležencev ne zagotavlja usklajenih učinkov zakonskih rešitev in resornih ukrepov v krajini.
  • Analiza tujih primerov krajinskih politik je pokazala, da se pomen celostnega upravljanja krajine v evropskih državah povečuje in da se ambiciozne nove rešitve uveljavljajo na različnih ravneh in družbenih področjih.
  • V pripravo koncepta Krajinske politike vključeni akterji, stroka, lokalno prebivalstvo in uradniki, so vsi izpostavili neučinkovito prakso sektorskega načrtovanja in urejanja krajine ter tudi, da pogrešajo možnosti za povezovanje, dialog in dovolj pregledno sodelovanje, zato Koncept krajinske politike odgovarja na te potrebe z novimi orodji za lokalno in državno raven.
  • Krajinska politika je upravljavsko izhodišče za učinkovito spopadanje slovenske družbe z izzivi prihodnosti, s podnebnimi spremembami, demografskimi spremembami in prehodom v nizkoogljično družbo.
  • Krajinska politika Slovenije je interdisciplinarni odgovor na razmere v prostoru in času ter dolgoročna zaveza za način delovanja celotne slovenske družbe pri načrtovanju in upravljanju prostora.
  • Krajinska politika je namenjena povezovanju interesov in interesnih skupin v procesih varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. 
  • Krajinska politika Slovenije ponuja sistemske rešitve, ki vodijo udeležence pri povezanem ukrepanju in zagotovijo sinergijske učinke, predvsem pa postavlja v ospredje krajino kot celovito entiteto, naravni in kulturni vir, vir zaslužka in identitete.
  • Krajinska politika se mora odraziti v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kar bo treba v procesu priprave nove verzije tega strateškega dokumenta še nadgraditi. Ključnega pomena je, da se krajina, poleg poselitve in infrastrukture, obravnava kot eden od treh medsebojno povezanih in prepletenih prostorskih sistemov.
  • Krajinska politika Slovenije naj se uveljavi s formalnim dokumentomz resolucijo, ki jo na predlog Vlade RS sprejme Državni zbor in postane skupaj z akcijskim načrtom sistem upravljanja, ki se razvija in odziva na aktualne razmere.
  • Dokument Krajinske politike ter vsa povezana strokovna gradiva in podatki naj se predstavijo na spletu, s ciljem, da so na enem mestu zbrane in javno dostopne vse pomembne informacije o urejanju slovenske krajine.