Zadnja tematska delavnica

Zadnja tematska delavnica projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine je bila 12. aprila v Ljubljani.

Zbrani predstavniki sektorjev: okolje, prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, kultura, gospodarstvo in turizem so tudi tokrat najprej prisluhnili ugotovitvam analize stanja urejanja krajine v Sloveniji (Hudoklin, J. in sod., 2018) in primerjalne analize tujih krajinskih politik (Mlakar, A. in Cigoj Sitar N.,  2018) nato pa so razpravljali o svoji pogledih na razmere in možnih ukrepih za izboljšanje stanja in sistemskih rešitvah.

Na tokratni delavnici je med drugim precej izstopala razprava o kulturno varstvenem vidiku urejanja krajine. Spremembe, najsi bodo posledica delovanja narave ali človeka so značilnost krajine, ki se je konservatorska stroka zelo dobro zaveda. Zavzemanje za varstvo krajine je, vse odkar je prišlo do formalne ločitve služb za varstvo naravne in kulturne dediščine, lahko samo zelo omejeno učinkovito. Na razliko pri obravnavanju varstva narave, s katerim se ukvarja Zavod za varstvo narave, in varstva kulturne dediščine, je na delavnici iz strokovnega vidika in prakse obrazložil predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Hkrati pa so upravljavski organi na ravni ohranjanja narave, kot je  zelo očitno iz primerov Regijskega parka Kozjansko ali tudi Krajinskega parka Ljubljansko barje, daleč najbližje možnostim, da lahko na terenu posredujejo in prispevajo k varstvu in razvoju kulturne krajine.

Zapisnik z ključnimi poudarki iz razprave tematske delavnice je dostopen v poglavju rezultati in poročila, pod zavihkom tematske delavnice. 

Ugotovitve delavnic bodo zdaj sestavljene v enotno poročilo projekta, ki bo skupaj z izhodišči za Krajinsko politiko v maju predstavljene medresorski delovni skupini. Medtem je CIPRA Slovenija že začela izvajati prve delavnice s širšo zainteresirano javnostjo, v Mesecu krajinske arhitekture pa bo ugotovitvam projekta prvič prisluhnila tudi širša zainteresirana stroka na Urbanističnem inštitutu RS (23. aprila ob 16h).