Evropska konvencija o krajini
Z Evropsko konvencijo o krajini (EKK) je Svet Evrope želel zagotoviti inštrument, ki bo omogočil enotno varstvo, upravljanje in načrtovanje vseh evropskih krajin. V Sloveniji je EKK v veljavi od leta 2004, vendar država še ni sprejela Krajinske politike, ki bi EKK operacionalizirala. Z aktualnim stanjem smo ena od redkih držav v evropskem prostoru, ki zaenkrat še niso oblikovale krajinske politike in ne morejo učinkovito poročati, kako izvajajo Evropsko konvencijo o krajini. Evropska konvencija o krajini podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih podpisnice, države, upoštevajo pri načrtovanju trajnostnega razvoja (razvojnih politik, strategij, programov, prostorskega in sektorskega načrtovanja …).

Konvencijo sestavljajo splošni ukrep (5. člen), ki podpisnico zavezujejo:
- da bo krajine zakonsko priznala kot bistveno sestavino človekovega okolja, kot izraz raznovrstnosti skupne kulturne in naravne dediščine ljudi ter temelj njihove istovetnosti;
- da bo oblikovala in izvajala krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine na podlagi sprejemanja posebnih ukrepov, navedenih v 6. členu;
- da bo določila postopke za sodelovanje javnosti, lokalnih in regionalnih skupnosti ter drugih zainteresiranih strani pri opredeljevanju in izvajanju krajinske politike, navedene v odstavku b zgoraj;
- da bo krajino vključila v svojo politiko regionalnega in urbanističnega načrtovanja ter v svojo kulturno, okoljevarstveno, kmetijsko, socialno in gospodarsko politiko in tudi v vse druge politike, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na
ter posebnih ukrepov (6. člen), ki podpisnico zavezujejo k ozaveščanju o vrednotah krajine, spodbujanju izobraževanja strokovnjakov na področju politik, varstva, upravljanja in načrtovanja krajine ter spodbujanju programov v šolah po ustreznih tematskih področjih povezanih s krajino.
Prav tako 6. člen podpisnico zavezuje k prepoznavanju in vrednotenju krajine, analizi lastnosti, pritiskov ter obremenitev, ki spreminjajo krajino. Država spremembe spremljala in se na njih odzivala. Pomemben del 6. člena pa je izvajanje Evropske konvencije o krajini, ki ga država doseže z uvedbo krajinske politike in inštrumenti za doseganje cilja – varstva, upravljanja in/ali načrtovanja krajine.
Promocija Evropske konvencije o krajini med drugim poteka tudi preko:
- Nagrade Sveta Evrope za krajino, ki se podeli lokalnim ali regionalnim skupnostim ter nevladnim organizacijam, ki so izvajale ukrepe varstva, načrtovanja in/ali upravljanja krajine. Več o nagradi tu: https://www.coe.int/en/web/landscape/landscape-award
Slovenija je kandidiral s sledečimi projekti:- 1. izvedba 2010 – 2011; Regionalni razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Nagrada za posebno vrednost projekta.
- 2. izvedba 2011 – 2012; »Mi urejamo krajino (2004–2005)«, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Nagrada za posebno vrednot projekta.
- 3. izvedba 2012 – 2013: Krajinska in vodnogospodarska ureditev naravnega rezervata Škocjanski zatok, DOOPS. Kandidatura.
- 4. izvedba 2013 – 2014: Slovenija ni sodelovala. Prvo nagrado je prejela Madžarska s projektom »Sodelovanje obmejnih lokalnih skupnosti za krajinsko dediščino čudovitega območja Hetes, v katerem so sodelovale štiri madžarske vasi, šest slovenskih vasi ter združenje evropske zelene vezi in poti železne zavese.«, kjer je s šestimi vasmi sodelovala tudi Slovenija in Krajinski park Goričko.
- 5. izvedba 2016 – 2017: Slovenija ni sodelovala
- 6. izvedba 2018 – 2019: razpis je še odprt – dokumentacija je na spletni straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1096 (prijave do 14. 12. 2018).
- Mednarodnega dneva krajine, ki je letos potekal drugo leto zapored, 20. oktobra. Letos je bil dan posvečen temi: »Krajina ter izobraževanje«. Več o mednarodnem dnevu krajine tu: https://www.coe.int/en/web/landscape/international-landscape-day