Novice

Mednarodni dan krajine – 20. oktober

Letos praznujemo tretji mednarodni dan krajine, ki kot osrednjo temo izpostavlja pomen voda.

Voda ima v krajini vrsto vlog – je preoblikovalka in oblikovalka krajine, je življenjski prostor (vodni organizmi ter obrečni, obmorski organizmi), omogoča gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, turizem, energetika), ustvarja razmere za bivanje človeka, vpliva na mikroklimatske pogoje … Tako voda kot krajina sta ključna elementa za kakovostno življenje posameznika in skupnosti – zato je potrebno celostno varstvo, upravljanje in načrtovanje tako vodnih teles kot krajine, ki le-ta vključuje.

Ob mednarodnem dnevu krajine se bo po svetu odvila vrsta dogodkov, v Sloveniji bomo dan praznovali že v sredo, 10. 10. 2019 s konferenco: Vse krajine štejejo!  Vsaka krajina prispeva h kakovosti bivanja in prepoznavnosti prostora, ki bo potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

Na spodnjih fotografijah so prikazana različna vodna telesa v Sloveniji – reke, mokrišča, umetna in naravna jezera ter morje. V Sloveniji se lahko pohvalimo s pestrostjo pojavnih oblik vodnih teles, vendar so nekatere izmed njih izjemno ogrožene, redke in zato dragocene (npr. šotna barja, visokogorska jezera).

Tudi rečne brežine, ki jih sicer uvrščamo med vsakodnevne krajine, imajo pomembno morfološko, ekološko in socialno-funkcionalno vlogo. Naravno stanje obrežij vodotokov je bogata obrežna zarast, ki zagotavlja trdnost brežin, zmanjšuje poplavno ogroženost ter predstavlja življenjski prostor za ptice in druge živali ter rastline. Naravno obrežno zarast slovenskih vodotokov v urbanih okoljih postopoma nadomeščajo zelenice z velikimi, posamičnimi drevesi, včasih pa kmetijske površine segajo tudi do roba struge.

Problematika siromašenja obrežne zarasti v kulturni krajini ima sledeče učinke:

  • V kmetijski kulturni krajini  je vse več travnikov in njiv, ki segajo takorekoč do struge. S tem se izrazito zmanjšuje delež drevnine (dreves in grmovnic) v obrežnem pasu.
  •  Obdelovalne površine v neposredni bližini struge so vzrok za spiranje zemljine v vodotok, ustvarjanje erozijskih žarišč ter za povečan vnos hranil (gnojil) in fitofarmacevtskih sredstev v vodotoke, kar povzroča onesnaženje.
  • Osiromašena obrežna zarast je pogosto omejena na posamezne debele vrbe in topole. Na primer reka Krka je življenjski prostor bobra, ki vrbe in topole podira in uporablja za gradnjo jezov. Gole brežine so bolj  dovzetne za erozijo in razvoj invazivnih vrst.
  • V zadnjih letih skokovito narašča razrast invazivnih vrst (bučka, dresen, ambrozija, topinambur….), ki preprečujejo (zadušijo) razvoj drevnine na obrežjih.
  • Kjer ni bujne, visokorasle zarasti ob vodotoku, ni senčenja struge, kar (še sploh ob povečanih temperaturah v zadnjem času in poletnih nizkih vodostajih) vodi v pregrevanje vode v vodotokih. Visoke temperature negativno vplivajo na vodno živalstvo in rastlinstvo.
  • Krajinski vzorec se brez obrežne zarasti popolnoma spremeni, in vodotok, ki je pogosto zelo pomembna krajinska prvina (morfološko, ekološko in funkcionalno – socialno) sploh ni več zaznaven.

Celovito upravljanje, varstvo in načrtovanje krajine omogoča sodelovanje sektorjev in ravni upravljanja, ter preprečuje in omejuje tovrstne negativne procese v prostoru. Zato si partnerji projekta Izhodišča za krajinsko politiko prizadevamo za povezovanje akterjev in spodbujanje sinergij ukrepov, ki bi dosegali čim širši učinek pri ohranjanju krajine.