Strokovna gradiva
Vsebina v pripravi.
Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji je do danes najpopolnejši sistematični popis slovenskih krajin. Raziskava je bila izvedena konec 90ih let po naročilu Ministrva za okolje in prostor. V šestih zvezkih so predstavljeni metodološki postopki dela, ter opisi slovenskih krajin, razdeljenih na pet osnovnih krajinskih regij.
Avtorji: Marušič, J. in sodelavci
Založnik: Ministrstvo za okolje in prostor, 1998
Izjemne krajine kot izhodišče določanja krajinskih vrednot, 2018 (Ažman T. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo) je magistrsko delo, ki se osredotoča na reševanje problema varstva krajine skozi instrument krajinskih naravnih vrednot. Instrument se v praksi ne izvaja zaradi pomanjkanja analiz in strokovnih podlag ter neopredeljenih meril za določanje območij. Naloga predstavi metodo za določanje krajinskih naravnih vrednot na podlagi študije Izjemne krajine (Ogrin in sod., 1996), ki ponuja dobra vsebinska izhodišča za oblikovanje meril za določanje tistih krajinskih območij, ki so primerna tudi za vpis v register krajinskih vrednot. Namen naloge je uporabiti omenjeno študijo kot strokovno podlago za varstvo krajine in hkrati zapolniti pomanjkljivosti kategorije krajinskih vrednot, kar bi pripomoglo z učinkovitejši uporabi instrumenta v praksi.
Povezava do datoteke: Izjemne krajine kot izhodišče določanja krajinskih vrednot, 2018.
Izjemne krajine Slovenije, 1999 (Ogrin D. in sodelavci. MOP, Urad za prostorsko planiranje) je publikacija, ki opisuje pojem izjemne krajine in pomen termina tako v slovenskem, kot v mednarodnem merilu. Predstavi in opiše merila za opredelitev izjemnih krajin in smernice za nadaljnjo rabo oz. vzdrževanje.
Usmeritve za urejanje izjemnih krajin, 1998 (Hudoklin J., Simič S., prof. Ogrin D. Acer Novo Mesto. MOP, Urad RS za
prostorsko planiranje) je zbirka vseh treh faz poročil obširnega projekta. 1. faza se imenuje Podroben program vsebine in izvedbe naloge, v kateri so predstavljena splošna izhodišča za varovanje ter merila in režimi za opredelitev in vzdrževanje izjemnih krajin. V poročilu 2. faze je opisana metodika izbora in razvrščanja izjemnih kulturnih krajin, merila za vrednotenje, evidentiranje in tipološko razvrščanje izjemnih krajin. Zaključno poročilo 3. faze predstavi usmeritve za varovanje in urejanje območij izjemnih kulturnih krajin v državni pristojnosti in navodila urejanja pozitivnega razvoja izjemnih kulturnih krajin na nižji načrtovalski ravni.
Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, 2015 (Golobič M. in sodelavci. UL-BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo. MOP, MKGP) je naloga, v sklopu katere so bile pripravljene strokovne podlage za izdelavo smernic za ohranjanje krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti v Sloveniji.
Analiza vloge upravljavskega načrta po ZVO-1, ZON, ZV-1 v sistemu prostorskega načrtovanja, 2005 (Marušič I., Penko Seidl N. Biotehniška fakulteta UL. MOP, Urad RS za prostorski razvoj, MIZŠ) je končno poročilo, ki v uvodu razloži definicijo upravljanja krajine in prostora in teoretične osnove upravljavskega načrta. V nadaljevanju predstavi smernice za pripravo načrtov upravljanja z predstavitvijo tujih in domačih primerov. Poročilo v zaključku razloži primera krajinskih načrtov in načrtovanja sektorskega načrta.
Ohranjanje prepoznavnosti slovenskih krajin, 2005 (Hudoklin J. Acer Novo Mesto. MOP, Urad RS za prostorski razvoj, MIZŠ) je zaključno poročilo v sklopu dokumenta Podrobnejša pravila za urejanje prostora. Opisuje dejavnike, merila in opredelitev pojma prepoznavnosti krajin. Dokument podaja podrobnejša pravila za ohranjanje prepoznavnosti posameznih tipov krajin in predloge inštrumentov za njihovo uveljavitev.
Krajina kot razvojni dejavnik, 2004 (Golobič M. in sodelavci. Urbanistični inštitut RS. MOP, Urad RS za prostorsko planiranje, MIZŠ) je projekt, s ciljem raziskati razmerje med regionalnim prostorskim razvojem in spremembami kulturne krajine na območju Alp ter na osnovi teh spoznanj oblikovati predloge sprememb in izboljšav politik in inštrumentov na ravni države.
Vrednote prostora in okolja, 2004 (Hočevar M. in sodelavci. Fakulteta za družbene vede. MOP, Urad za prostorsko planiranje RS) je projektna naloga, ki predstavlja končne rezultate javnomnenjske raziskave. Cilj projekta je bil odgovor na to vprašanje oz. pridobitev vpogleda v trende, kot so demografsko, socialno in geografsko (teritorialno) razčlenjene prostorsko-okoljske slike vrednot in deloma percepcijske slike prebivalstva Republike Slovenije.
Krajina in prostorski razvoj Slovenije, 2002 (Marušič, J. in sodelavci. Biotehniška fakulteta, UL. Ljubljana. MOP, MIZŠ) je napisana kot strokovna osnova in razlaga sistema krajine in problemov, kot jih danes zaznavamo v krajinskem prostoru Slovenije. Je povzetek strokovnih premislekov, ki zadevajo krajino kot celoto, krajino kot sintezo posameznih interesov, dejavnosti in posameznih razvojnih in varovalnih vidikov. Ti premisleki so vodili pripravljavce prostorskega plana, da so krajino opredelili kot eno od treh glavnih poglavij prostorskega plana.
Zasnova prostorskega razvoja sistema krajine, 1999 (Hudoklin J. Acer Novo Mesto, MOP, Urad RS za prostorsko planiranje) je napisana kot strokovna podlaga za novi prostorski plan države, ki ga bodo sestavljali sistem poselitve, infrastrukturni sistemi in sistem krajine.
Strategija varstva krajine v Sloveniji, 1996 (Ogrin D in sodelavci. Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta. Naročnik: MOP, MZT) je bila narejena kot sestavni del Prostorskega plana Slovenije s temeljnim namenom opredeliti poglavitne instrumente za vzdrževanje in upravljanje kulturne krajine. Kot ključno izhodišče postavi tezo, da je kulturno krajino možno varovati le na temelju dejavnosti, ki te krajine artikulirajo.
Smernice za varovanje krajine v Sloveniji, 1994 (Marušič I. Biotehniška fakulteta, UL. MOP, Zavod RS za prostorsko planiranje) opredeljuje pomen varovanja krajine, ki se odziva na družbene in gospodarske spremembe na svojevrsten način. Razlaga varovalne in razvojne strategije upravljanja krajine in njene postopke, ki delujejo v prid ohranjanju krajine in njene identitete.
Pravila za vzdržno urejanje posegov v relief, 2005 (Marušič, J., Vodnik. M., Drašler A. Biotehniška fakulteta, UL. MOP, MIZŠ) so napisana kot priročnik, ki podaja temeljna načela, priporočila in smernice za urejanje in oblikovanje releifa, poškodovanega zaradi različni posegov v prostor.
Pravila za vzdržno urejanje posegov v kmetijska zemljišča, 2005 (Marušič, J., Penko Seidl N., Drašler A. Biotehniška fakulteta, UL. MOP, MIZŠ.) so pripravljena kot zbirka priporočil za urejevalce kmetijskega prostora.
Pravila za vzdržno urejanje posegov v vode, 2005 (Marušič, J., Penko Seidl N., Drašler A. Biotehniška fakulteta, UL. MOP, MIZŠ) so napisana kot priročnik, z zbranimi temeljnimi načeli urejanja voda in obvodnega prostora, ter predstavljenimi usmeritvami in ukrepi za vzdržno urejanje posegov v vode.
Evropska konvencija o krajini: izvajanje v Sloveniji, 2008 (Bratina Jurkovič N., MOP) je publikacija, v kateri je predstavljeno izvajanje Evropske konvencije o krajini, stanje krajine v Sloveniji ter varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine v Sloveniji.
Evropska konvencija o krajini, Konvencija iz Firenc, 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini, Mednarodna konferenca krajina in družba, 2007 (Mlakar B., Bratina Jurkovič N. MK. MOP) je publikacija, v kateri je predstavljena vsebina in ugotovitve z vseh štirih delavnic, ki so se v sklopu mednarodne konference Krajina in družba odvijale v Ljubljani. Zbrana so predavanja vseh udeležencev delavnice in v zaključku predstavljeni pomembni sklepi. Dogodek je tematsko poudarjal dva ukrepa za izvajanje konvencije: usposabljanju in izobraževanju o pomenu krajine.
Možni načini implementacije Evropske konvencije o krajini v Sloveniji, 2005 (Marušič I. in sodelavke. Acer Novo Mesto, Biotehniška fakulteta UL. MOP, Urad RS za prostorski razvoj, MIZŠ) je dokument, ki predstavi teoretske osnove raziskave, s poudarkom na treh politikah konvencije: dejavnosti Sveta Evrope ob sprejemanju konvencije in izkušenj Evropskih držav pri uresničevanju določil konvencije ter pregled stanja izvajanja določil konvencije v Sloveniji. Kritično je ocenjeno trenutno stanje izvajanja konvencije v Sloveniji. Ob zaključku dokumenta je podan predlog za organizacijo mednarodne konference na temo Evropske konvencije o krajini.