Novice

Koncept Krajinske politike Slovenije v publikaciji

Društvu krajinskih arhitektov je uspelo oblikovati in natisniti Koncept Krajinske politike Slovenije, publikacija je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.

Koncept Krajinske politike Slovenije je rezultat projekta “Varstvo in razvoj slovenske krajine: izhodišča za krajinsko politiko”, je DKAS v sodelovanju z IPoP Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija pridobil na razpisu Ministrstva za okolje in prostor za nevladne organizacije. Tri nevladne organizacije so med letoma 2018 in 2019 izvedle edinstveno poglobljeno analizo stanja v urejanju slovenske krajine, v pripravo ocene razmer so vključile medresorsko delovno skupino sestavljeno iz predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na terenu organizirale tematske delavnice za predstavnike resornih strokovnih služb na terenu in prebivalce. Izjemno podrobno analizo procesov načrtovanja in varovanja krajine so tako uspele obogatiti z mnenji akterjev, ki v praksi sodelujejo v procesih urejanja krajine. V iskanju  za slovenski prostor in okolje najprimernejših rešitev, je delovna skupina proučila tudi tuje pristope k izvajanju krajinske politike.

DKAS s publikacijo nadaljuje večletno prizadevanje stroke za izboljšanje slovenske krajinske politike.  Znano je, da so v Sloveniji obdobju konstruktivnega razvoja stroke po letu 2000 sledili številni posegi v zakonodajo, ki so osiromašili možnosti za učinkovito krajinsko načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine. Stroka je zato že pred desetletjem začela opozarjati, da se posledice vse bolj kažejo v slovenski krajini, ki se hitro spreminja na slabše. Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je organiziral mednarodno konferenco Krajinska politika Slovenije (2012), skupina Odgovorno do prostora! je javno izpostavila nujnost priprave krajinske politike v dokumentu Kultura prostora zdaj! (2016), DKAS je organiziral več javnih strokovnih razprav o razmerah v urejanju krajine, uspelo pa mu je vzbuditi tudi zanimanje štirih, za krajino ključnih ministrstev, ki so leta 2018 načeloma podprla predlog DKAS, naj vlada RS pristopi k pripravi Krajinske politike. V procesu izvajanja projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine so vsa štiri podprla sodelovanje predstavnikov ministrstva v medresorski skupini, ki je pospremila zagon naloge in se z velikim zanimanjem seznanila z ugotovitvami projekta.

Krajina je ena najprepoznavnejših značilnosti naše države – je rezultat delovanja številnih generacij, naš ponos in razvojni vir. Dobro poznavanje stanja in procesov v krajini, razumevanje pomena krajine za kulturni, socialni in gospodarski razvoj ter usklajeno delovanje vseh deležnikov so ključnega pomena za kakovostno urejanje krajine in so v interesu države in vseh njenih prebivalcev. Zato potrebujemo krajinsko politiko. Spremembe so opredeljujoča značilnost krajine. Želja po njihovem obvladovanju je že od nekdaj vodila v načrtno prizadevanje po ohranjanju njenih gospodarskih, naravnih, kulturnih in družbenih vrednosti. Z razvojem varstva okolja se je to prizadevanje sistematično uveljavilo v obliki krajinskega (varovalnega) načrtovanja, ki ga je Slovenija med prvimi na svetu začela uveljavljati z vključevanjem v prostorsko zakonodajo in prakso. Zakon o urejanju prostora iz leta 1984 je v mednarodnem okolju veljal za zgleden primer celovite integracije varstvenega in razvojnega načrtovanja in leta 2001 je bila Slovenija med prvimi podpisnicami Evropske konvencije o krajini.

 

Publikacija v slovenščini in angleščini je za prenos na voljo tukaj

Število tiskanih izvodov je omejeno, povpraševanje lahko oddate tukaj.

Več o projektu in rezultatih projekta najdete na internetni strani www.krajinskapolitika.si

Prijazno vabljeni k branju in brskanju!

 

 

Pripravila: Maja Simoneti