Poročilo s 1. tematske delavnice
5. 3. 2019»Na Slovenskem se nadaljuje razvoj, ki bo tako korenito preobrazil podobo dežele, kot se to v njenem več kot tisočletnem obstoju še ni zgodilo v tako kratkem času. Pred očmi enega rodu usiha kmetovanje na širnih območjih, drugje pa se zaradi posodabljanja iz temeljev spreminja zgradba pridelovalnega sveta… Nadaljuje se poselitev, širjenje mest in vasi in s tem povezana rast prometnega omrežja, energetskih naprav, odpirajo se nove zmogljivosti za oddih, šport in turizem. Vse to terja prostor in vsak dan znova zastavlja vprašanja, kako se opredeljevati do vrednoti, ki jih je naš človek zatekel v naravi ali pa sam ustvaril v stoletjih bivanja na svojih tleh.« Ogrin, D., 1989, str. 6-7. [i]
Tako je v uvodu knjige Slovenske krajine profesor Ogrin pred 30 leti slikovito predvidel procese, ki so napovedovali velike spremembe v prostoru. V zadnjih letih se slovenska krajina spreminja še hitreje in to sproža potrebo po celovitem varstvu, razvoju in upravljanju krajine – ali učinkoviti krajinski politiki .
V projektu Varstvo in razvoj Slovenske krajine si prizadevamo za pripravo Izhodišč za krajinsko politiko s pomočjo medresorskega posvetovanja in vključevanja javnosti. V procesu bomo organizirali štiri tematske delavnice na katerih bomo o razvoju krajine, problemih urejanja in rešitvah za celovito urejanje krajine z ukrepi krajinske politike razpravljali s predstavniki ključnih razvojnih sektorjev in ravni upravljanja.
Na prvi tematski delavnici, ki je potekala na Igu konec februarja smo udeležencem najprej predstavili ugotovitve analitičnega dela projekta. Pogovor se je v prvem delu razvil okrog predstavitve Analize stanja slovenske krajine (Hudoklin et al., 2018) in Analize tujih primerov krajinskih politik (Mlakar et al., 2018). Najprej smo se osredotočili na probleme, ki jih udeleženci zaznavajo pri urejanju krajine, po odmoru pa je sledila razprava v kateri smo z udeleženci razpravljali o izhodišča za pripravo krajinske politike in zbirali predloge za ukrepe, s katerimi bi lahko razmere v načrtovanju in upravljanju krajine izboljšali.
Ključne ugotovitve delavnice lahko zapišemo v naslednjih trditvah:
Dobro sodelovanje med resorskimi službami je nujni pogoj za izvajanje učinkovite krajinske politike.
Utrditi je treba prostorsko identiteto države. Stopnja zavedanja o vrednotah prostora in krajine je šibka in je v zadnjih 25 letih nazadovala. O prostoru je treba začeti aktivno govoriti kot o omejenem in nezamenljivem razvojnem viru ter širiti zavest o odgovornosti pri ravnanju z njim.
Pri pripravi slovenske krajinske politike ne smemo zanemariti ključne vloge človeškega faktorja, posameznika, ki jo bo izvajal na terenu (od lastnikov zemljišč do predstavnikov države na terenu, javnosti in lokalne skupnosti).
Veliko vprašanje trenutno je, kako lahko k varstvu in razvoju slovenske krajine prispeva turizem kot najhitreje razvijajoča se panoga, ki svojo zgodbo o uspehu v veliki meri gradi prav na prostorskih vrednotah in krajini.
Naslednja tematska delavnica, bo potekala v petek, 8. marca 2019 na Jezerskem.
Avtorica naslovne fotografije: Nika Marn.
[i] Ogrin, D., 1989. Slovenske krajine. Državna založba Slovenije, str. 239.