Krajinska politika

Evropska konvencija o krajini

Z Evropsko konvencijo o krajini (EKK) je Svet Evrope želel zagotoviti inštrument, ki bo omogočil enotno varstvo, upravljanje in načrtovanje vseh evropskih krajin. V Sloveniji je EKK v veljavi od leta 2004, vendar država še ni sprejela Krajinske politike, ki bi EKK operacionalizirala. Z aktualnim stanjem smo ena od redkih držav v evropskem prostoru, ki zaenkrat še niso oblikovale krajinske politike  in ne morejo učinkovito poročati, kako izvajajo Evropsko konvencijo o krajini. Evropska konvencija o krajini podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih podpisnice, države, upoštevajo pri načrtovanju trajnostnega razvoja (razvojnih politik, strategij, programov, prostorskega in sektorskega načrtovanja …).

Logo-Convention-EuropÇenne-de-Paysage-COE

Konvencijo sestavljajo splošni ukrep (5. člen), ki podpisnico zavezujejo:

  1. da bo krajine zakonsko priznala kot bistveno sestavino človekovega okolja, kot izraz raznovrstnosti skupne kulturne in naravne dediščine ljudi ter temelj njihove istovetnosti;
  2. da bo oblikovala in izvajala krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine na podlagi sprejemanja posebnih ukrepov, navedenih v 6. členu;
  3. da bo določila postopke za sodelovanje javnosti, lokalnih in regionalnih skupnosti ter drugih zainteresiranih strani pri opredeljevanju in izvajanju krajinske politike, navedene v odstavku b zgoraj;
  4. da bo krajino vključila v svojo politiko regionalnega in urbanističnega načrtovanja ter v svojo kulturno, okoljevarstveno, kmetijsko, socialno in gospodarsko politiko in tudi v vse druge politike, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na

ter posebnih ukrepov (6. člen), ki podpisnico zavezujejo k ozaveščanju o vrednotah krajine, spodbujanju izobraževanja strokovnjakov na področju politik, varstva, upravljanja in načrtovanja krajine ter spodbujanju programov v šolah po ustreznih tematskih področjih povezanih s krajino.

Prav tako 6. člen podpisnico zavezuje k prepoznavanju in vrednotenju krajine, analizi lastnosti, pritiskov ter obremenitev, ki spreminjajo krajino. Država spremembe spremljala in se na njih odzivala. Pomemben del 6. člena pa je izvajanje Evropske konvencije o krajini, ki ga država doseže z uvedbo krajinske politike in inštrumenti za doseganje cilja – varstva, upravljanja in/ali načrtovanja krajine.

Promocija Evropske konvencije o krajini med drugim poteka tudi preko:

  • Nagrade Sveta Evrope za krajino, ki se podeli lokalnim ali regionalnim skupnostim ter nevladnim organizacijam, ki so izvajale ukrepe varstva, načrtovanja in/ali upravljanja krajine. Več o nagradi tu: https://www.coe.int/en/web/landscape/landscape-award
    Slovenija je kandidiral s sledečimi projekti:

    • 1. izvedba 2010 – 2011; Regionalni razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Nagrada za posebno vrednost projekta.
    • 2. izvedba 2011 – 2012; »Mi urejamo krajino (2004–2005)«, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Nagrada za posebno vrednot projekta.
    • 3. izvedba 2012 – 2013: Krajinska in vodnogospodarska ureditev naravnega rezervata Škocjanski zatok, DOOPS. Kandidatura.
    • 4. izvedba 2013 – 2014: Slovenija ni sodelovala. Prvo nagrado je prejela Madžarska s projektom »Sodelovanje obmejnih lokalnih skupnosti za krajinsko dediščino čudovitega območja Hetes, v katerem so sodelovale štiri madžarske vasi, šest slovenskih vasi ter združenje evropske zelene vezi in poti železne zavese.«, kjer je s šestimi vasmi sodelovala tudi Slovenija in Krajinski park Goričko.
    • 5. izvedba 2016 – 2017: Slovenija ni sodelovala
    • 6. izvedba 2018 – 2019: razpis je še odprt – dokumentacija je na spletni straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1096 (prijave do 14. 12. 2018).
Priponka za prenos